Kakovost življenja na delovnem mestu (QWL) se nanaša na izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih in splošne uspešnosti podjetij.
Opredelitev QWL
QWL lahko razumemo kot občutek dobrega počutja pri delu, ki zajema več vidikov:
- Vzdušje
- Kulturo podjetja
- Zanimivost dela
- Delovne pogoje
- Občutek vključenosti
- Stopnjo avtonomije in odgovornosti
- Enakost
- Pravico do napake za vse
- Priznanje in vrednotenje opravljenega dela
QWL je pristop in ne zgolj tema; kakovost življenja na delovnem mestu je način oblikovanja in vodenja kolektivnih dejavnosti, ki omogoča povezovanje ciljev izboljšanja delovnih pogojev in kakovosti storitev. Za izboljšanje kakovosti storitev je treba vzpostaviti sistem nadzorne plošče, ki zaposlene obvešča o stanju podjetja. Gre za okvir delovanja, ki omogoča obravnavo specifičnih tem, kot so vodenje, preprečevanje psihosocialnih tveganj (PSR), upravljanje absentizma ali izvajanje organizacijskih sprememb oziroma reorganizacijskih projektov. Ta pristop lahko podjetja spodbuja k uvedbi vizualnega managementa ekip.
Gre za pristop, ki temelji na eksperimentiranju in nenehnem izboljševanju. Izvajanje QWL pristopa pomeni vodenje vsakega projekta z vključevanjem zaposlenih, organizacijo izmenjav med vsemi deležniki ter upoštevanje dejanskih delovnih razmer vsakega posameznika. Uvedba pristopa kakovosti življenja na delovnem mestu pomeni preizkušanje in izvajanje inovacijskih projektov, ki izhajajo iz skupnih odločitev z zaposlenimi, na katere bodo vplivali sprejeti ukrepi. Pri takšnem pristopu je treba upoštevati tudi možnost napak.
Kakovost življenja na delovnem mestu vključuje tudi druge koncepte, kot je dobro počutje pri delu. Ta koncept daje večji poudarek subjektivni dimenziji, torej zaznavi posameznika o njegovih delovnih pogojih in izkušnjah. Običajno razlikujemo tri dimenzije sreče pri delu:
- Zadovoljstvo – kognitivna dimenzija.
- Užitek – čustvena dimenzija, povezana z doživeto izkušnjo in občutki, ki iz nje izhajajo.
- Samoizpolnitev – eudaimonična dimenzija, ki se lahko nanaša na pomen, ki ga posameznik pripisuje svojemu delu, ali na občutek nadzora nad svojim življenjem.
QWL vključuje tudi psihosocialna tveganja (PSR).
Kaj so PSR?
To so tveganja za duševno, telesno in socialno zdravje, ki jih povzročajo pogoji zaposlitve ter organizacijski in odnosni dejavniki, ki lahko vplivajo na posameznika.
Izpostavimo lahko predvsem 6 dejavnikov tveganja:
- Intenzivnost in delovni čas
- Čustvene zahteve
- Pomanjkanje avtonomije
- Poslabšani socialni odnosi na delovnem mestu
- Konflikti vrednot
- Negotovost delovne situacije
V zadnjih 10 letih je prišlo do pomenskega premika v korist pojma QWL, ki ni več osredotočen zgolj na dejavnike tveganja.
Zakaj uvesti QWL pristop?
Najprej zato, ker omogoča zadovoljevanje potrebe po smislu pri delu; QWL pristop temelji na iskanju izboljšav delovnih procesov z namenom boljšega služenja javnosti oziroma strankam. Izenačevanje ciljev izboljšanja delovnih pogojev in izboljšanja storitev krepi občutek smisla pri delu.
Ta pristop spodbuja vključenost zaposlenih v podjetju. Omogoča vzpostavitev mehanizmov izražanja zaposlenih, da lahko svobodno spregovorijo o svojih delovnih pogojih ...
Preprečevanje poklicnih tveganj in spodbujanje zdravja pri delu se izvajata z nadaljevanjem in poglabljanjem postopkov PSR. To omogoča učinkovito preventivo.
Podpora organizacijskim spremembam. QWL pristop ponuja priložnost za vključevanje zaposlenih v procese sprememb ter upoštevanje njihovih dejanskih delovnih pogojev.
Spodbujanje boljšega usklajevanja časa, torej boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih.
Kakšen je cilj QWL pristopa?
Pristop kakovosti življenja na delovnem mestu je bil sprva uveden kot nadaljevanje dela na področju PSR, vendar brez osredotočanja izključno na tveganja.
Glavni cilj je izboljšati delovno okolje zaposlenih tako, da postanejo akterji sprememb.
Preko QWL pristopa lahko opredelimo tri glavne cilje:
- Prepoznati in podpreti kakovost zavzetosti pri delu
- Okrepiti usklajenost odzivov na družbene izzive
- Spodbujati drugačen pristop k uspešnosti
Kakšne so prednosti QWL pristopa?
- Ustvarja močno organizacijsko kulturo
- Zmanjšuje absentizem in nezgode pri delu
- Znižuje fluktuacijo zaposlenih
- Povečuje produktivnost
- Privablja nove talente
Kako uspeti pri QWL pristopu?
Za uspeh QWL pristopa morajo biti zaposleni aktivni udeleženci in ne zgolj opazovalci. Njihove povratne informacije so ključne za izboljšanje delovnih pogojev.
5 glavnih korakov za uspešno uvedbo kakovosti življenja na delovnem mestu:
- Pristop voditi na najvišji ravni skozi celoten projekt
- Kolektivno prevzeti pristop kakovosti življenja na delovnem mestu
- Prepoznati nepredvidene okoliščine, ki lahko vplivajo na projekt
- Preučiti in prilagoditi vodstvene prakse
- Vzpostaviti socialni dialog
Za učinkovito izvajanje QWL pristopa je treba na primer prilagoditi opremo glede na zahteve zaposlenih. Ergonomske težave lahko vplivajo na uspeh QWL pristopa. Vstopite v dinamiko nenehnega izboljševanja z rešitvijo PDCA (Plan Do Check Act).
Izobraževanje skozi igro je dober način za seznanjanje zaposlenih z uvedenimi praksami. Učenje skozi zabavo spodbuja socialni dialog. Kaizen izobraževalna igra je primerna za QWL pristop, saj omogoča vpogled v vse vidike nenehnega izboljševanja.
Odkrijte našo ponudbo kreativnih prostorov; kreativni prostor v podjetju zaposlenim omogoča iskanje idej in skupno razmišljanje o različnih temah. Oglejte si tudi našo ponudbo ergonomskih in sedežno-stoječih stolov za lažje delo v delavnici; SESA SYSTEMS ponuja tudi udobne (ergonomske) pisarniške stole.
